20 Apr A ti tudi kdaj zavlačuješ in odlašaš s stvarmi, ki so nujne, ampak ti niso ravno pri srcu?

No, evo, to pa jaz že kar nekaj časa zelo aktivno počnem. In sem že mal jezna sama nase in se brcam v rit, sam ti šment, sam sebe bl težko brcaš v tazadnjo, ane? 😉 Torej rabim eno drugo osebo za to, sam k men nekdo teži al pa me preganja, ko jaz še nisem ready pol ni ok. In tudi učinek je ravno nasprotni. Sej načeloma imam dovolj samodiscipline, sam neki časa traja, da zakurblam.

Ko si sam svoj šef je res čisto vse odvisno od tebe in tvoje motivacije. In ko ta ni ravno na višku, je zelo velika možnost, da padeš v en tak vakum, kjer ne narediš … nič. Ok, ne nič, ampak delaš vse tisto, kar ti je fajn in nič tistega, kar bi bilo nujno, koristno in kar ti morda ni tako fajn. Ker se moraš ali kej novega naučit, al se ti zdi težko, ali moraš krepko stopit izven svoje cone udobja. Sem pa prepričana, da se vsakdo znajde kdaj pa kdaj na tej točki, vprašanje je samo, koliko časa pustiš, da to traja. Ker odločitev je itak vedno tvoja.

Potem so tukaj izgovori, ki pridejo tako prav. »Nimam časa« je en tak priročen in mnogokrat uporabljen. »To je tok težko, ta tema mi res ne leži« je drugi. »Joj, kok je za pospravit doma« je tretji, ta je zelo uporaben predvsem za mamice, ki delamo do doma. » Danes se ne počutim ravno najbolje, tako sem slabo spala, imam težko glavo, mater ta seneni nahod«, je četrti. »Ma to sploh ni tako nujno, grem raje blog pisat«, je peti (tega sem ravnokar uporabila 😉 itd, itd. Ziher je še kakšen, bolj ali manj inovativen.

Tako da se vsega tega razumsko zelo zavedam, sam čist v pogon se pa vseeno še nisem spravila. No, ok, danes sem naredila en mini korak, sam da ne povem, kaj vse sem zraven počela. Delala vaje za vrat (ja, ko se je treba učit česa, kar mi ni, je tud telovadba boljša rešitev!), pol sem si najprej skuhala čaj, pol še kavo, pol sem bila kar naenkrat ful lačna … No vsaj čokoladi sem se zaenkrat uspešno uprla. Čekirala 3x Fb in se zapletla v en chat, (ki sem ga seveda sama sprožila, kaj pa drugega, pol je pa tako nevljudno zaključit a ne. 😉 Jooooj, za znoret no. Potem sem šla še meditirat in zraven skor zaspala, ampak sem se vsaj temu uprla. Nazadnje sem se vdala v usodo in šla rajši pisat tale blog. Da naredim vsaj kej koristnega, če že ne skrajno nujnega.

Ko se znajdemo v takih situacijah je po mojih izkušnjah (je pa to zelo odvisno od posameznika) velikokrat koristno, če narediš nekaj za dvig motivacije. Torej poiščeš pomoč od zunaj. To je lahko tvoj mentor, al greš prebrat kako motivacijsko knjigo, greš na motivacijski seminar (jaz jih sicer ne maram, ampak nekaterim ful pomagajo), rečeš najboljši prijateljici naj te lepo prosim vsak dan pobara, kaj je novega 😉 . Skratka, da te nekdo drug brcne ali brca v tazadnjo.

Če pa ti pomoči drugih oseb niso ravno pri srcu (kot meni) pa meni ful pomaga to, da si delo razdelim v majhne korake. In da ne gledam cele slike, kok je še treba (ker res obupaš oz. se počutiš »overwhelmed«), ampak si naloge razdelim v več manjših. Pa tudi če je bil to danes samo en video, namesto dveh. Da začneš z majhnimi koraki in vsak dan narediš nekaj nujnega in nekaj tistega, kar ti je fajn. Ne samo tistega, kar ti je fajn. Ker, če ne, te tako preganja slaba vest, da je še slabše (vsaj mene).

In pri vsem tem, lepo prosim, ne glej, koliko so naredili drugi! Ker pol lahko pa samo še v depresijo padeš, res! 😉 To je najslabše kar lahko narediš, da se v takem stanju primerjaš z drugimi. Ker se ti bodo vsi zdeli bolj uspešni in bolj pridni kot ti, tudi če v resnici niso. Ampak tebi se bodo zdeli in bo to še pripomoglo k tvojemu, že tako ne ravno na višku, počutju.

No, povej po pravici, si se že znašla kdaj v taki situaciji? Napiši  v komentar s čim si ti odlašala, da se ne bomo počutile tako osamljene v tem. 😉 In seveda, deli zapis s prijateljico, da pove še ona. 🙂

Imej krasen dan in

LP A