Kako veš, da delaš pravo stvar zate in je zato vredno vztrajati?

Uf, o tej temi imam pa jaz že kar nekaj konkretnih izkušenj. Sej ne vem, al naj vzamem to kot dobro al slabo. Mah, bom vzela kot dobro, ker, če ne, ne bi mogla pisat tega in delit svojih izkušenj z vami, a ne? ?

Jaz sem svoj prvi s.p. odprla 5 let nazaj in to je bila, joj, kako naj rečem, odločitev sprejeta popolnoma spontano brez kaj prav dosti razmišljanja. Pa bi ga bilo lahko več. Razmišljanja namreč. ?

Tisti časi so bili pri meni res tako spontani, šla sem bolj tako »with the flow.« Po malo več kot pol leta, ko sem bila doma, sem začela pisati dva bloga kot Srčna bralka, ki sta bila zelo lepo sprejeta. In razmišljala sem, kako bi šla lahko korak naprej, kako bi lahko od tega tudi kaj zaslužila.

Danes bi seveda vse naredila drugače. Danes sem 5 let starejša in predvsem 5 let modrejša z ogromno novega znanja. In v bistvu je šlo za monetizacijo bloga (torej, kako s svojim bloganjem tudi zaslužiš) o čemer takrat nisem kaj prav dosti vedela. Danes vem in vam bom vse povedala v mojem spletnem tečaju, ki prihaja septembra. Ampak takrat se je izdaja knjige z obstoječimi blogi in nekaj neobjavljenimi zapisi zdela dobra ideja. Pa ni bila glih.

Septembra sem odprla svoj s.p. in hvalabogu sem imela do konca 1. razreda od tamalega polovične prispevke zaradi starševstva. Če ne bi bila kar huda plačevat 340 eur na mesec samo za prispevke. + računovodstvo + stroški vodenja računa + stroški zalog knjige itd … Kot sem rekla, o tem takrat nisem prav dosti razmišljala, odprla sem svoj s.p. in v samozaložbi izdala svojo prvo knjigo Ena za začetek.

Sej ne rečem. Ogromno sem se naučila o izdajanju knjig. Ne pa kaj dosti  prodaji. Ker o tem sploh nisem razmišljala. Jaz sem samo vedela, da moram pisat in da bom izdala dve knjigi. Pika. Vse drugo me ni kaj dosti zanimalo. Pa bi me moralo, tako kot bi moralo tebe, če želiš od svojega posla živet. Ker moraš dovolj prodati. Torej se moraš tržiti.

Ravno trženje mojih knjig mi je šlo zelo slabo. Nisem imela prav nobene strategije in nisem se tega resno lotila. Jaz sem mislila, da bo to kar šlo. Prva napaka je bila, da sem knjigo izdala tako kmalu. Že pol leta po začetku pisanja. To je čist premalo. A se spomnete, kaj vam jaz skos govorim? Da te morajo tvoje potencialne stranke najprej spoznati? No, mene niso, zato je bila tudi prodaja porazna. Druga stvar pa je bila ta, da sem v promocijo knjig vložila čisto premalo truda. Že na Facebooku nisem bila baš aktivna, kaj je to Fb page in Fb oglasi sploh nisem vedela. Bila sem v nekaj revijah in imela sem 3 predstavitve knjige. To je bilo vse. Vsega tega pa bi moralo biti ogromno. Ker danes vem, kako je trg izdajanja knjig težak. In kako težko je samo od tega živet. To še sedaj trdim. In veliko avtorjem so njihove knjige samo odskočna deska za razna predavanja, delavnice in druge storitve, ki jih nato izvajajo. In z njimi dejansko služijo.

V letu 2013 sem iz osebnih razlogov nehala javno pisati in mislim, da je bil to le blagoslov v tistem času. Ker sem s knjigami povedala že čisto vse. In sedaj vem, da sta ti dve knjigi morali biti napisani z popolnoma drugih razlogov. Nikakor pa ne za prodajo.

No, ko smo že ravno pri mojih knjigah. Ena za začetek se je vrnila k meni (uf, kakšna manifestacija ? ) In resno razmišljam, da bi jo podarila kot bonus kupcem mojega tečaja. Sploh tistim, ki vas zanima bloganje. Ker vam je odličen primer, kako sem s pisanjem začela jaz, ki nisem imela s tem prav nobenih profesionalnih izkušenj. In kot primer, kako lahko pišeš o svoje, pa je vseeno ok. Tvoji ljudje bodo s tabo.

Ko sem nehala pisat v letu 2013 sem se resno iskala in padla v to mojo črno luknjo, ko nisem vedela ne kod ne kam. To je trajalo kar ene 2 leti. V tem času sem seveda razmišljala, kaj hudiča naj počem v življenju in … pač zagrabila eno priložnost, ki pa res, ampak reeees ni bila zame. To je tisto, ko delaš nekaj, kar ti ni všeč, na način, ki ti ni všeč, pa tudi svojih strank ne maraš preveč. Ja, ja, ljudi, ki jim prodajaš moraš imeti rad. Morajo ti biti všeč. In jaz sem videla, koliko raje sem prodajala svoje knjige in koliko raje sem imela ljudi, ki so kupili moje knjige, kot pa potem, ko sem prodajala … khm, svedre za zobozdravstvo. Jaz, ki sem popolni netehničar in o svedrih pojma nimam. No, saj to se je tudi videlo. ?

Ma obup no, da vam povem, podrobnosti sploh ne bom razlagala. Sem se pa resnično matrala in šla preko sebe in ornk izven svoje cone udobja. Svedre sem namreč prodajala čisto na podlagi t.i. »cold calls«, torej da sem nepoznane stranke klicala po telefonu. Grozljivka. Vsakič, ko sem mogla to delat, sem zašvicala, roke sem imela potne, srce mi je pa nabijalo 100 na uro. Poznaš to?

Ampak, a veš kaj je najbolj smešno? Da sem bila pri tem relativno uspešna! Ja, velika večina klicev se je namreč zaključila s terminom za obisk. Seveda so bili med njimi tudi nekateri nesramni, ena ženska se mi je začela smejat, potem pa mi je vrgla slušalko dol.  Ampak drugi so bili pa presenetljivo ok.

Sem pa že takrat uporabila eno stvar, ki vam jo non stop govorim tudi danes. Že po telefonu sem jim začela obljubljati brezplačne vzorce, da lahko svedre najprej preizkusijo. In to je resnično palilo. Med njimi je bilo seveda veliko zastonjkarjev, ki so samo želeli dobiti zastonj tista dva svedra, ampak nima veze. Ti brezplačni vzorci so mi odprli vrata. In prepričana sem, da če bi prodajala vrhunski produkt, o katerem bi imela veliko znanja, predvsem pa da bi imela znanje o neposredni prodaji, potem bi bila sigurno uspešna. Tako pa sem samo čakala, kdaj bom šla lahko domov. Hvalabogu, sej je tudi ta zgodba po slabih dveh letih zaključila.

Ne me narobe razumet. Meni ni žal za nič. Dobila sem ogromno izkušenj, zdej vem, kako se naredi uvoz blaga iz tretjih držav in predvsem, koliko to stane! Mater. ? In tudi v tem mi je stal nekdo ob strani, ki mi stoji ob strani vedno in povsod. No matter what. In za to sem neskončno hvaležna. ? V težkih preizkušnjah, sploh če le te trajajo več let, se resnično pokaže kdo so pravi ljudje okoli tebe. In tudi za to so take preizkušnje dobre.

Kako torej veš, kateri posel je pravi zate in je zato vredno v njem vztrajati?

  1. Nikoli ne počni stvari, v katerih ne uživaš. Ker ne boš uspešna in se boš samo matrala in slej ko prej odnehala. Če v stvareh, ki jih delaš resnično uživaš, potem je vredno vztrajati, če ti vztrajanje resno ne načenja tvojih sredstev za preživetje.
  2. Ne prodajaj stvari in ne delaj stvari, o katerih nimaš dovolj znanja. Preverjeno.
  3. Imej rada svoje stranke. Če so ti ljudje, ki jim prodajaš že vnaprej zoprni, to ne bo šlo in se bo čutilo. Zato si tudi sedaj jaz za 1/1 delo skrbno izbiram svoje stranke in ne delam z vsakim.
  4. Odnehaj, ko je čas za to in ne vztrajaj zgolj zato, da te ljudje ne bodo imeli za luzerja. Ker z vztrajanjem v nemogoči situaciji izgubljaš le ti. In mnogokrat ravno zato, ker odnehaš postaneš zmagovalka in najdeš delo v katerem potem resnično uživaš. Tako kot jaz. ?

 

Zdej pa ti povej. Si bila že kdaj v taki situaciji? Si delala nekaj, kar ti resnično ni bilo všeč in si se samo matrala? Si ostala ali odnehala? Zapiši v komentar, deli z nami, tudi tvoje izkušnje nam sigurno pridejo prav. In seveda, deli zapis s prijateljico v podobni situaciji. Morda ji da kakšen preblisk. ?

 

Imej krasen dan in

 

LP A

 

Ni komentarjev

Sorry, the comment form is closed at this time.