Včasih je treba kakšno stvar tudi spustit

… če je ne moreš spremenit.

Kaj misliš, da je bolje, da se tolčeš po glavi, sekiraš in rineš z glavo skozi zid, ali da zadevo, ki je ne moreš spremenit enostavno spustiš in pustiš, da gre svojo pot?

Tole rinjenje z glavo skozi zid je ena stvar, ki je zame kar značilna, sploh če vem, da imam prav. No sej, kdaj pa ženske nimamo prav, aneda? ? Trma ti zna v življenju mnogokrat koristit, sploh pri stvareh, ki jih lahko spremeniš in so odvisne od tebe. Drugače pa je pri stvareh, ki jih ne moreš spremeniti, ki so torej zunanji dejavniki, dejavniki okolja.

Razni duhovni učitelji in guruji pravijo da »dogodki samo so. Tvoj odziv nanje, pa je tisti, ki jih označi kot pozitivne ali negativne«.  In v bistvu je to kar resnična izjava samo klinc, ko jo je mnogokrat tako težko razumsko upoštevat. Ko se nam zgodijo »slabe« stvari je kar težko iz tega izstopit, pogledat na zadevo iz distance, najti v tem nekaj dobrega in biti za to hvaležen. Sploh hvaležnost, ki je najmočnejša sila vesolja, zna biti takrat kar težek zalogaj.

In stvari, ki jih ne moreš spremenit, je velikokrat najbolje kar spustit. Tako v zasebnem kot poslovnem življenju in to je ena stvar, ki se jo jaz še ful učim. Ti tudi?

Recimo. Ful sem si želela dat moj spletni tečaj ven že junija. Pred poletjem. Pa mi ni uspelo. In lahko bi se zaradi tega sekirala, tolkla po glavi, ker me je čakalo še poletje, v katerem sem vedela, da ne bom imela veliko časa za delat, ali pa bi se s tem sprijaznila in si pač rekla, da bo pa jeseni. In tako je tudi bilo. Poleti sem delala, kolikor se je le dalo, vsako prosto minuto. Mislim, neverjetno je, koliko človek naredi v treh urah, če ve, da ima samo tri ure! ? Še celo telefon in FB sem izklopila, res, enostavno me ni bilo takrat. In vidim sedaj, ko je september, ko se mi zdi da imam toooooliko časa, da ne naredim ful več. Samo bolj umirjeno je vse skupaj, hvala bogu. Tisto je bilo kar našponano.

Glede mojega spletnega tečaja so stvari iz moje strani več ali manj pripravljene in sedaj ni več odvisno do mene, kako hitro bo tečaj nared za vas. Evo, še ena stvar na katero ne morem vplivat in spet bi se lahko tolkla po glavi, ali pa nekomu non stop težila po telefonu, pa ne bom. Še. 😀 Ker mi je obljubljeno, da bo naslednji teden. AAAA. Sam ne mene pol ganjat, če ne bo. ? Ampak sej bo.

Tudi ko sem delala tečaj. Oh, ta tehnika. Vem, kakšni so ti tečaji, ko jih delajo profesionalci, z opremo vredno nekaj jurčkov in z vsaj 10 letno kilometrino. Ampak jaz še nisem profesionalec in tudi ti nisi in bistvena je vsebina, tudi če zvok ne bo perfekten. Ker če bi šla še na to, tečaja še eno leto ne bi bilo zunaj. In že tako sem dobila tale komentar ene izmed punc, ki so mi tečaj testirale. »Alenka, z eno besedo … uau!  Kje si bila dve leti nazaj?  Hvala za neprecenljivo znanje.«  ? Tko da ni bilo več za zavlačevat. In s tem sem zgled tudi tebi, da ne čakaš na perfekcijo, ampak greš ven s svojim produktom, če je vsebina v redu! Vsebina je bistvena in to, kaj daš svojim strankam. No, pa sej tudi zvok ni tako slab noooo. ?

Res res ti polagam na srce. Sprejmi stvari, ki jih ne moreš spremeniti, ali pa ki bi ti vzele ogromno časa, da jih narediš perfektno. Velikokrat je kompromis zelo dobra in v dani situaciji optimalna rešitev. In potem spusti in pusti, da se zgodi, kar se mora. Ker res, vedno bolj vidim, da manj ko rineš z glavo skozi zid, bolje se vse izteče. Morda ti izid na prvi pogled ni všeč, ampak čez čas vidiš, da se je zgodilo, kar je v najvišje dobro vseh vpletenih. Vedno je tako.

Torej, kaj boš naredila naslednjič, ko nečesa ne boš mogla spremenit? Boš spustila ali rinila z glavo skozi zid? Jaz te nič ne obsojam, ker vem kako je to. Ampak ti tudi povem, da zna na ta način glava mnogokrat ornk bolet. Morda pa moraš izkusit tudi to, da lahko potem delaš drugače. Tudi jaz se še učim in kakšne stvari še vedno težko sprejmem, kljub temu, da jih ne morem spremenit. Ampak tudi na tem področju mi je bil moj sine en velik učitelj. Kako sprejet in spustit. Tukaj mi je pa uspelo. In sem sedaj mirna. Je bilo pa težko in sem rabila eno leto. Ampak sem prišla tudi do tega. Pri tem mi je zelo pomagal stavek, ki ti ga priporočam v vseh težkih situacijah. »Od tega ni še nihče umrl«. Morda se sliši smešno, samo je res!

In naslednjič, ko si tvoj otrok potolče kolena, si samo reci, od tega ne bo umrl. Ko ti Facebook oglasi morda ne bodo delovali, poglej, kaj je narobe in si reci, od tega ni še nihče umrl. In če boš imela launch svojega produkta kasneje, kot si načrtovala, si tudi reci, da od tega ni še nihče umrl. Deluje, boš videla.  

Zdej pa ti povej, kako ti gre? Znaš spustiti stvari, na katere ne moreš vplivat, al si tudi ti ena taka trmica s trdo glavo? Napiši v komentar! In seveda, deli zapis s prijateljico. Da ne bo še nje bolela glava. ?

 

Imej krasen dan in

LP A

 

 

 

Ni komentarjev

Sorry, the comment form is closed at this time.