Slovo in na snidenje!

Mislim, da se spodobi, da vsaj za konec leta napišem en blog.  Prebrala sem lanskega in ja, paše tako pogledati nazaj in videti, kaj si pričakoval in kaj se je v resnici zgodilo.

Letošnje leto je bilo … eno najboljših do sedaj, na vseh področjih! Tako zasebno, kot poslovno. Mislim, da je bilo zadnje tako leto 2012, ko sem letela na krilih Srčne bralke (in še čem ? in je bil cel svet rožnat in resnično lep.

Ampak tisto leto ni bilo realno. Bila so rožnata očala in sicer delo iz srca, a brez kakršnekoli strategije in resnega plana. Zato je bil potem padec naslednje leto še toliko trši, sledila so pa itak 3 leta črne luknje, ki si jih ne želim nikoli več. In jih tudi ne bo, ker sedaj pač vem bolje. O vsem.

Letošnje leto je bilo podobno, samo tako, bolj zrelo in realno. Leto, ki je prvič konkretno pokazalo učinke vloženega truda, leto, ki mi je pokazalo kako, in dalo temelje za naprej. Realne temelje, ker ja, vem, še veliko rezerve imam.

Konec 2018 sem napovedala veliko stopanje iz cone udobja in no, nekaj tega je res bilo, ne pa toliko, kot bi lahko bilo. Še vedno se malo crkljam, še vedno malo šparam samo sebe, zato sem se odločila, da je letos pa res čas za nekaj novega in skok iz cone udobja. Vsaj malo večji kot lani.

Zato že sedaj povem vsem vam, ki rade hodite na moje dogodke v živo, da bodite ready konec maja/začetek junija. Podrobnosti še sledijo, stvar se še formira, ampak ja, filing ob tem je ta prav! To je stvar, za katero sem načrt naredila že avgusta na letu v Berlin in sedaj dobiva prave orise. 

Januar je zame vedno mesec, ko si vzamem čas za delo NA biznisu in takrat bo tudi več časa za konkretno planiranje vsega. Glavni oris je že narejen, ker sem imela nekaj kreativnih dni in sem se skozi vsa ta leta naučila, da svoje ideje vedno zapišem. Tako da bom šla lahko januarja takoj v akcijo.

Lansko leto sem napisala 10 mojih največjih spoznanj leta 2018, letos pa bom napisala 10 stvari, modrosti leta 2019, ki jih bom nesla naprej.

  1. Čas tako strašno hitro teče. 🙁  Pravijo, da se Zemlja dejansko vrti hitreje in da takrat, ko se ti veliko dogaja, čas po občutku teče hitreje, a vseeno. Otroka tako hitro rasteta, da me včasih kar stisne.

Tavelik me je pri 11. letih prerasel. Nogo ima 44 in ker je moj mož pameten možakar, je naročil nove postelje za njiju dolge 2,20 m. Ker tudi »tamali« ne zaostaja prav dosti in ker ne mislimo postelj menjati vsakih 5 minut.  Seveda je v igri košarka, pa tudi plavanje in podobno.

Tako fejst fanta sta, da sem strašno ponosna na njiju, čeprav  bi jima to lahko večkrat povedala. Evo, ena naloga za leto 2020. ?

 

  1. Stara prijateljstva nikoli ne umrejo, morda se včasih samo malo zamrznejo. In še enkrat se je dokazalo, da so večinoma samo prijateljstva, ki jih skleneš v mladosti tista, ki se res obdržijo. Kar se sklene v odrasli dobi so bolj kot ne samo interesna združenja.

Dve stari prijateljstvi sta se obudili letos, česa sem res vesela. Ker je pri takih tisti ta pravi, domač filing, ko si ti res lahko ti, in ko si na isti valovni dolžini na tako mnogih področjih (od vzgoje otrok naprej).

A veš tisto, ko se v toliko stvareh strinjaš, da ni nobenih potencialno konfliktnih področij in lahko sproščeno govoriš o vsem in izražaš svoje mnenje? No, tako nekako to mislim.

 

  1. Imam najboljše stranke na svetu! Še enkrat in vedno znova se pokaže, kako energije naredijo svoje. In kako se vedno najdejo samo pravi ljudje okoli tebe in samo taki tudi ostanejo. Z večino mojih skupinskih intenzivk veselo delamo naprej v implementacijski skupini in strašno sem ponosna na njihov napredek.

Še vedno sodelujemo in ustvarjamo skupaj in to je tisto, kar tudi mene žene naprej, da se vedno znova učim in pridobivam novo znanje. Da ne zaspim. Itak pa vidim, da je v individualnih in skupinskem intenzivu največ vreden moj osebni input. Znanje je samo podlaga, moje izkušnje in širina so tiste, ki naredijo razliko.

Znanje lahko pridobi vsak. Konkretne izkušnje pač ne in samo z njimi lahko vsaki posebej svetujem točno za njeno situacijo. In iz teh izkušenj, pa malo tudi od zgoraj, ne da ne, pridejo moje ideje, za katere tiste, ki me poznate že veste, da jih stresam iz rokava. ?

Tako močno res je to, da so vse tvoje »slabe« izkušnje samo podlaga za to, da se iz njih naučiš in z njimi pomagaš drugim. Hvaležna.

Seveda bom s skupinskimi in individualnimi intenzivi nadaljevala tudi v 2020. Vrata skupinskega intenziva se zopet odprejo marca prihodnje leto in kar napiši mi email, če bi rada bila na čakalni listi in s tem prva obveščena. Mesta so seveda omejena, ravno zaradi velike individualnosti z vsako pri delu.

 

  1. Prvič v življenju sem bila operirana! Veliko presenečenje zame, zgodilo se je na hitro. Bila prestrašena 1000%, pa se je izteklo perfektno, da se bolje ne bi moglo. Še enkrat povem vsem. Toplo priporočam, da greste za manjše, rutinske operacije v bolnišnice izven Ljubljane. Hitreje pridete na vrsto, veliko bolj so človeški in vse se da zmeniti.

Zdaj sem že skoraj popolnoma ok.

 

  1. Na enem področju sem se zbudila in delam prve korake. Draga moja, po štiridesetem je konec heca z zdravjem, in če hočeš brcati še vsaj toliko let, naredi nekaj zase ZDAJ! Resno.

 

  1. Še naprej se bom smrtno resno izogibala stresu in se striktno držala mojih delovnih ur, tudi če bom zaradi tega manj zaslužila. Stres je ubijalec in časa z družino mi nič ne bo prineslo nazaj.

Ampak itak vedno bolj ugotavljam, da je “gužva” v službi mnogim izgovor, da ni treba domov. Ker so raje v službi, kot doma. A dokler mi moj otrok reče, da ceni to, da dajem prednost njima pred denarjem, je vse ok in vem, da sem na pravi poti in da sem se odločila prav. <3

 

  1. Še naprej bomo vandrali okrog, kolikor se bo dalo.  Ni mi žal niti centa za to, in mislim, da je investicija v spomine in skupen čas najboljša možna. Plan za 2020 je že narejen in nekatere rezervacije tudi. Book me pa še čaka, joooj, tega dolga se nikakor ne znebim.

 

  1. Še vedno povem, kadar mi kdo stopi na žulj, ali se do mene obnaša nespoštljivo, tečno ali vzvišeno. Ne vem sicer, ali bi bilo morda bolje biti kdaj tudi tiho (no, saj včasih sem, sploh če so to tuje bitke, ki jih ne bijem več), ker ti gre ob teh zadevah res veliko energije.

Samo če si vedno tiho, ni nikoli bolje ali drugače in potem lahko vsi hodijo po tebi. No, tega pa ne pustim ne zase, ne za svoje otroke. Ja, tudi nekatere učiteljice so pozabile, da ne morejo pričakovati spoštljivega odnosa učencev do njih, če ga one same nimajo najprej do otrok. Tukaj sem sicer še tiho, samo …

Potem je bil primer medicinske sestre.  Morda imajo nekatere to v krvi, samo včasih znajo biti taki grozni, surovi robavsi, ki bevskajo na vsakega in si dajo duška. Ne vem, a jim je to sprostitev njihovih frustracij, ker se počutijo nepomembne in majhne, tukaj pa mislijo, da imajo moč nad ubogimi bolniki?

Tudi nad dementnim gospodom, ki vsak dan pride v ordinacijo zaradi česarkoli že? Je treba zato revskati nanj, ali bi bilo treba vseeno vklopiti malce sočutja in mehkobe v glasu? Mater sem bila težko tiho ob tem dogodku. Zato pa nisem bila tiho naslednjič, ko je revskala name.

Pa da ne bo pomote. Ne govorim o preobremenjenih medicinskih sestrah na intenzivnih negah in v bolnici. Govorim o medicinski sestri v zasebni ordinaciji, ki lepo čiča na toplem in gre domov točno ob uri. In ni imela samo slabega dne.  Vedno je taka.

 

  1. Včasih je dobro kaj narediti za drugega, tudi če si tega ne zasluži. Sploh če vidiš, kako je za to hvaležen. Ker to tebi napolni srce.

 

  1. In še zadnje. Vedno lahko ustvariš več denarja. Časa pa nikoli ne boš imela več.

Mojega otroka je zadnjič skrbelo za moj biznis in stranke (prav tako je rekel), pa da morda kdaj ne bomo imeli za jesti doma in to. No, njega skrbi tudi za okolje, pa če bo Zemlja uničena, če se stopi ves led na Antarktiki, kaj bo leta 3000 in podobno …) ?

In sem mu rekla naj nikar ne skrbi zame, ker jaz lahko vedno zaslužim več denarja, on je pa še otrok in to ni njegova skrb. Prvič sem to tudi sama verjela. Mislim, da ti to zavedanje, da premagaš ta eksistenčni strah, za katerega vem, da ga imate vse na samostojni poti, da potrebno svobodo za kreacijo.

Edino če te ustavi bolezen. To je potem res hudič. Ampak na najslabše stvari v življenju pač ne moremo neprestano misliti in se obremenjevati z njimi, ker se res zgodijo zelo, zelo redko. In velikokrat pride v takih situacijah pomoč iz smeri, na katere nikoli ne bi pomislila. Zato samo pogumno naprej. Velja?

 

To je bilo mojih 10 stvari, ki si jih bom zapomnila ali sem o njih razmišljala letos.  Napiši še ti svoje, en tak vpogled za nazaj zna biti koristen in ti pomaga nastaviti kompas za naprej.

Naslednje leto bo moja prva delavnica v živo o email marketingu, in vseh najnovejši novostih in trendih že v začetku februarja, tako da se morda v živo vidiva že prav kmalu.

Drugače pa ti želim eno pogumno, osvobajajoče, iskreno, zdravo in ljubezni polno 2020! Preživi ga samo v družbi tebi najljubših ljudi. Tako zasebno, kot poslovno. 

Alenka

 

Ni komentarjev

Napiši komentar