Ti je zoprno javno nastopati?

Strah pred javnim nastopanjem je, poleg strahu pred prodajo, eden najbolj zoprnih strahov. A veš tisto, ko te kar zvije v želodcu, če samo pomisliš na to, da bi stala na odru pred 10, 20 ali pa 100 ljudmi (številka sploh ni pomembna). Ko v trenutku zašvicaš, srce ti pa tako razbija, da misliš, da ga slišijo vsi v dvorani. No, jaz recimo postanem zadihana in skoraj brez sape. V trenutkih, ko imam tremo priplava na dan še tale moja, sicer skrita astma.

Drugače pa razen zadihanosti in malce rdečih ličk hvalabogu nimam večjih problemov z javnim nastopanjem. Sicer nisem rojeni performer, kot nekateri, ki na odru prav zaživijo in se napolnijo z energijo. Če ni treba tud jaz ne grem gor. 😉 Ampak hujših problemov pa res nimam.

Že kot majhna punčka sem pela in igrala na flavto na vaškem odru pred celo vasjo (cca. 29 ljudmi ? ) Potem so me v osnovni šoli velikokrat pofočkali za branje raznih zadev, enkrat sem, se mi zdi, celo vodila neko prireditev. Še naš župnik je videl, da mi to ni problem in sem še tistih nekaj let, ko sem še hodila v cerkev, velikokrat brala berilo. Potem je prišel moj magisterij, kjer so nas glede tega res »driblali«. Večina dela je namreč temeljila na skupinskem delu in predstavitvah le tega in smo imele nastop pred drugimi sošolci skoraj vsak teden.

Ko sta bila naša še v vrtcu, sta tam veselo razlagala, kako mami piše knjige. In me je nato ena vzgojiteljica prosila, če bi imela predstavitev, kako se napiše knjigo. Takrat sem bila v tisti moji čudni fazi, ko o svojih knjigah res nisem želela govoriti, in sem zato predlagala, če imam lahko raje predstavitev Namibije, tako da se malo naučijo o geografiji. Da ne boste mislile. Za to prezentacijo sem se 3x bolj pripravljala, kot za katero drugo. Ker nisem želela, da mi otroci vmes zaspijo ali pa postanejo nemirni. Otroci znajo bit najzahtevnejša publika, čist ziher. In kaj potem izbrati, kaj povedati, da bodo petletniki uživali in jim bo zanimivo? No, pa je šlo luštno skozi, ful sem jih animirala, tamali je pa itak pokal od ponosa, da govori njegova mami.

Ko sem imela predstavitev svoje prve knjige Ena za začetek za prijatelje in sorodnike, mi je mož rekel, da sem korajžna, da si upam. Jest sem pa tako uživala. Tudi v moji prejšnji službi sem imela ful predstavitev našega portala pred različnimi javnostmi in tudi v angleščini. Tako da ja, sem tega kar navajena.

Ampak. Pri meni je vedno ampak, aneda. ? Ko sem snemala moj spletni tečaj Kako boš pisala, da boš tudi prodala, sem imela pa, po moje, največjo tremo do sedaj. Kljub temu, da sem bila v varnem zavetju doma. Strašno čudno mi je bilo namreč govoriti v ekran, brez publike. En tak čuden filing, da »plozaš« samemu sebi. ? In sej to tudi povem na začetku, ker, a veš kaj, res ne mislim glumit, da sem v tem strašen profi, če sem pa to delala prvič. Ampak ravno zaradi tega je (vsaj po mnenju mojih tečajnic) tečaj ful lahko poslušljiv. Da se marsikateri zdi, kot da govorim njej, kot da se pogovarjava v živo. Ker govorim naravno, ne berem, vmes se smejim, zmotim (ja, je eno malo presenečenje na koncu tečaja vključeno ?) Pa ne zato, ker je t.i. native marketing zdej in, ampak zato, ker taka sem. In tudi tekst sem imela le v grobem orisan v naprej. Ker meni osebno ni hujšega, kot če nekaj poslušam in slišim, da nekdo bere. Pri vseh predstavitvah ali v živo, ali tako, posneto. Ob tem mi postane dolgčas.

Torej, draga moja. Te strah pred javnim nastopanjem zavira pri uresničevanju svojih sanj in gradnji in rasti tvojega posla? Ker, sej veš da se boš kakšnemu takemu dogodku težko izognila, sploh še se ukvarjaš z izobraževanji, coachingi in podobno.

Meni je dal moj ati en ful dober nasvet, ko sem imela precej treme pred zagovorom svoje magistrske naloge. (Seveda je bil tam, a ne, kot pri zagovoru moje diplome, kjer sem na koncu drugič v življenju videla, da mu gre na jok. Od ponosa. Ta prvič je bilo na pogrebu moje stare mame.) A evo, na to sem pa skoraj pozabila. Ja, takrat sem pa imela tremo, pa veš zakaj? Ker se nisem počutila 100%. Ker sem s svojo magistrsko tako hitela, da je imela nekaj napak in mi je danes za to kar malo žal. Pa kaj čmo. In moj prvi nasvet tebi, kako pregnati tremo je ta, da se na nastop 110% dobro pripravi. Če boš sigurna vase, ti bo vse lažje. Obvladaj temo, o kateri govoriš in zvadi doma, kaj boš govorila. Jaz se vedno ful pripravim, prosojnice si sprintam, napišem tekst zraven, potem pa enostavno vadim. O, ja nič ne pride samo od sebe. Vadim vse, tudi enourno predstavitev sem prej vadila.

Drugi nasvet je ta od mojega atija. Khm, no, da si predstavljaj, da je tvoja publika v pižami. Resno, to mi je rekel pred zagovorom magistrske. In je palilo! Jest sem si res predstavljala svojega mentorja, in resnega, bradatega predsednika komisije dr. Vahčiča v pižami in me je res sprostilo. Samo pazi, da se vmes zaradi tega ne začneš režati! Drugače pa, ne se bat, zdej takih metod ne uporabljam več. ?

Tretji nasvet je pa čist ženski. Ful se uštimaj. Lepo spodnje perilo, make up in oblačila in obutev v katerih ti bo najprej udobno! Nič ni hujšega od tega, da si na odru in te samo skrbi, če se vidi špeh, ki ti leze ven izpod premajhnih hlač. Na primer. Ali pa da se neprestano prestopaš, ker te tisti hudi novi čevlji z visoko peto noro žulijo. A me razumeš? Zdej se mi itak zdi, da je tudi poslovna moda veliko bolj casual, tko da s tem res ne bi smela imeti problema.

Predvsem pa vedi, da ti vedno veš več od publike in da niso tam zato, da bi te kritizirali. Načeloma te poslušajo tisti, ki jih zadeva zanima. In vsi smo samo ljudje in kakšen morebiten lapsus ti bodo z veseljem odpustili. Samo govori naprej, kot da se ni nič zgodilo, ali pa obrni na štos, pa bo. Predvsem pa vsi vejo, da javno nastopanje ni mačji kašelj in so samo veseli, da si na odru ti, ne oni.

Kakšne so pa tvoje izkušnje glede javnega nastopanja? Imaš tremo ali si suverena in pravi profi? Napiši v komentar in nam daj kakšen koristen nasvet. In seveda, deli zapis s prijateljico. Morda je ravno na tem, da ima svoj prvi nastop pred publiko in ji s tem odvzameš malce treme. ?

 

Imej krasen dan in

LPA

Ni komentarjev

Sorry, the comment form is closed at this time.