Ali si iz pravega testa za podjetnico?

Zadnjič sem imela en resen pogovor sama s sabo. O tem, kaj jaz hočem v življenju in ali sem sploh iz pravega testa za samostojno podjetnico.

Vedno bolj vidim in verjamem, da podjetnik ne more biti vsak. No, uspešen podjetnik ne more biti vsak.

Kaj je uspeh za nekoga, je seveda zelo subjektivno merilo. Meni recimo je uspeh to, da lahko do svojega dela udobno živiš. Ne bom rekla luksuzno in ne govorim o milijonih. Govorim o tem, da imaš dovolj. Ampak mislim, da vsi, ki rečemo za nekoga, da je uspel, da je uspešen podjetnik, pri tem mislimo nekoga, ki se gre »big game«. Nekoga, ki res veliko služi, ampak za to tudi veliko dela. In ki spreminja življenja mnogih ljudi na bolje. To, pa ne more biti vsak. Morda tudi jaz ne. Ker za to moraš enostavno biti iz pravega testa. Predvsem pa moraš biti garač. Vsak, ki ti obljublja, da boš svoj uspeh lahko kreiral doma, z nogami u luftu pač laže. Ker enostavno ni res.

***********************************************************************************

Kot veste izhajam iz podjetniške družine in tudi sedaj živim v zelo podjetniškem okolju. In poznam vsaj dve podjetniški zgodbi zelo od blizu. Eno vam bom povedala sedaj.

To je  zgodba mojega pokojnega atija (nekaj o njegovi  zgodbi sem že pisala v tem zapisu). Rodil se je v veliki revščini. In ja, največji podjetniki so se res rodili v veliki revščini in so do uspeha prišli zgolj z lastnim delom. Nekateri sicer to zgodbo malce napihnejo in zdramatizirajo zaradi marketinškega učinka, ampak zgodba mojega atija je resnična.

Rodil se je takoj po vojni v majhni vasi na Gorenjskem. Oče mu je umrl, ko je bil star 12 let, mama pa je cele dneve garala (mislim, da v tovarni, ampak res nisem ziher), da bi prehranila 3 otroke. Pa jih ni in so bili večkrat lačni kot siti in so kradli krompir po poljih. Ati je pravil, da so se cele dneve »jagali« okoli. Ampak, a veš kaj je najbolj zanimivo? Da on nikoli ni svojega otroštva opisoval kot nesrečnega. Revščina mu je sicer res zlezla pod kožo in botrovala njegovim mnogim kasnejšim odločitvam, ampak nikoli ni bil zaradi tega zagrenjen.

V šolo so ga s 6 leti sprejeli zaradi njegove inteligence. Bil je namreč baje tako suh, da ni izpolnjeval pogojev za vpis. Šolo je delal z levo roko, pisal pa je tudi pesmi. Ja, pisanje imam vsekakor po njem in njegov star zvezek pesmi mi je najdražji spomin nanj.

Po končani osnovni šoli je dobil štipendijo, da je lahko šel na srednjo kemijsko šolo v Ljubljano in da so mu financirali internat. Tudi to šolo je delal z levo roko in tudi to ni ostalo neopaženo. Ponudili so mu štipendijo, če bi šel naprej študirat na faks. Ampak je zavrnil, ker je želel le delat. Rekel je, da ima dovolj te revščine.

Kmalu po tem je odprl svojo obrt, kemogalvano, v kateri je zelo uspešno garal ene 30 let. Do osamosvojitve Slovenije. Zelo dobro mu je šlo in takrat je veliko ustvaril. Ker so bili to časi socializma, sem jih mnogokrat slišala tam nekje izza hrbta, tako zaničevalno, »oni so privatniki, oni imajo«. Biti uspešen v tistih časih pač ni bilo dovoljeno. Iti na dopust na Brač, Vis, Mallorco ni bilo dovoljeno.

Po letu 1991 pa so prišli časi, ko mu je vse propadlo in ko je ponovno začel praktično iz nule. In šele sedaj razumem celotno dogajanje. Šele sedaj razumem, kaj se je dejansko zgodilo in da je moral pri svojih skoraj 50ih letih začeti znova. Koliko ljudi je sposobnih česa takega? ❤️ Zaprl je kemogalvano, naredil popolnoma svoj proizvod, bio ekološki mehčalec in še nekaj zadev za gospodinjstvo in ga začel prodajati. In že takrat je vedel, da prihaja doba ekoloških proizvodov.

Ati je bil odličen prodajalec. On je enostavno rad prodajal, pa se ni tega nikjer učil. In čutilo se je, da ima rad ljudi. In družbo. In vedno je bil prijazen in pozitiven in vedno je našel lepo besedo za vsakogar, tudi če kdo ni bil prijazen do njega. Tudi v  plastenko je vedno raje natočil malo več, kot manj in ženske so kupovale pri njemu zelo, zelo rade. Ker si je vzel čas zanje, jih poslušal, nasmejal … bil je njihov napol psiholog. Noro res, ko razmišljam za nazaj, kako je on prodajal s svojim šarmom in inteligentnim smislom za humor. Vedno se vse začne in konča pri ljudeh. Vedno.

Torej. Kaj je pomen te zgodbe? Katere misliš, so po mojem mnenju lastnosti, ki naredijo uspešnega podjetnika? Moj ati je seveda zgolj primer, ampak kogarkoli gledam okoli, vidim podobne stvari.

1.Delavnost (brez garanja ne bo nič). Nekateri vstajajo ob 4h zjutraj in hodijo spat ob 23h zvečer. Evo, to je prva stvar pri kateri jaz pogorim. Jaz brez 8 ur spanja enostavno ne funkcioniram. In si niti ne želim takega življenja. Pa smo tam.

2. Osebni šarm in to, da ti je mar za ljudi, da imaš svoje stranke rad (tudi o tem se že govorila, tukaj). Da daš vedno raje več, kot manj. To je ful pomembno, sploh pri osebnih brandih. Ko dejansko prodajaš  samega sebe. Svoje znanje. To so vse oblike coachinga oz. mentorstva na kateremkoli področju.

3. Inteligenca. Mislim, res ne poznam uspešnega podjetnika, ki bi bil povprečen. Res ne.

4. To, da ti je vseeno za mnenja drugih. A, evo, še ena kritična točka, a ne? Jaz to zelo, zelo vadim, resno, in mislim, da sem vedno boljša. Nisem pa še čisto tam, ampak sej po moje je redko kdo. Važno, da te to, kaj si mislijo drugi ne drži nazaj ali pa ne zaustavi.

5. To, da sebe izpostaviš. Še ena moja kritična točka.

Vsak si postavlja meje sam, kaj je zanj še sprejemljivo in kaj ne. Jaz sem že pisala o tem, kaj so moje meje, ampak. Če želiš uspeti se moraš izpostaviti. Če že ne osebno, kdo si ti, pa vsaj svoje znanje. In za to je treba imeti samozavest in verjeti vase.

Jaz ti čisto iskreno povem, da me še vedno kdaj stisne, ko promoviram kakšen moj post. Joj, da ne govorim o tem, ko sem prvič stisnila promote za moj brezplačni e-priročnik »Kako napisati udarne vsebine za spletno stran«! Srce mi je razbijalo 100/h, tisti glas v meni je skos šepetal …« zdej bodo pa vsi videli, kaj delaš …UUUUUUU« Madona, ti strahci, ane. Potem pa je prišel glas razuma, ki me mnogokrat reši in me tko odločno vpraša. »Alenka. A delaš kaj nezakonitega? Ne. Ali s tem komu škoduješ? Ne. Si napisala kaj sramotnega o sebi ali drugih? Ne. Ja, v čem je pol problem?« ?

Itak vem, v čem je problem. Da moj priročnik nikomur ne bo všeč. Da moj tečaj ne bo nikomur všeč.  Da moje pisanje ne bo nikomur všeč. Da jaz ne bom nikomur všeč. Poznaš to? ? No, hvalabogu jaz te strahove gladko povozim in stisnem promote. In po vašem odzivu sodeč, ko si je e-priročnik preneslo že blizu 800 oseb, lahko samo rečem, hvalabogu, da sem stisnila promote. In še kdaj ga bom. Zelo kmalu, za moj prvi produkt, za moj prvi spletni tečaj »Kako boš pisala, da boš tudi prodala«. ?

Moj tečaj ni perfekten. Ne. Ni popoln. Ne. Tehnika me je hecala. Itak. ?  Je pa samo moj. In tvoj, če ga boš hotela. Ker resnično verjamem v to, da si z njim, s temi 4+2 moduli lahko zgradiš marketinško učinkovito spletno stran popolnoma sama. In to za 62 eur, kolikor bo cena tečaja. Brez dragih svetovalcev in računalničarjev.

No, sem ti dala misliti? Razmišljaš tudi ti kdaj o podobnih dilemah? Se sprašuješ in dvomiš, ali si sploh ta prava za biti samostojna podjetnica? Napiši v komentar, kot vidiš, nisi edina. In seveda, deli zapis s prijateljico. Kaj pa veš, morda se sprašuje ravno o tem. ?

Imej krasen dan in

 

LP A

 

 

Komentarji

komentarjev

0 komentarjev

Sorry, the comment form is closed at this time.